Morda smo se veselili zaposlitve, ki nas čaka, naj časa pri opravljanju dela tudi uživali, kasneje ali pa takoj po zaposlitvi, pa se je izkazalo, da ta ni več ali sploh ni po naših pričakovanjih. V teh primerih je najbolje odkrito govoriti z delodajalcem. Če smo v normalnih odnosih z delodajalcem, potem se vedno lahko dogovorimo za rešitev, ki bi morda ustrezala obema in sicer je to sporazumna odpoved.

Če se pogodba o zaposlitvi prekine sporazumno, pomeni in se smatra, da se delodajalec in tudi zaposleni strinjata s tem. Medsebojno se dogovorita in sporazumno podpišeta odpoved. Odpoved mora biti podana v pisni obliki in se oba akterja morata osebno podpisati. Res pa je, da se delavec mora pri tem zavedati, da določene privilegije, ki bi jih sicer imel, če bi bila odpoved drugačne narave, odpadejo. Pri sporazumni odpovedi nima pravice do odpravnine, razen če gre za upokojitev.  Odpovedni rok lahko traja po dogovoru iz pogodbe ali pa ga delodajalec in zaposleni sporazumno prekineta prej. Delavec je upravičen do sorazmernega letnega dopusta in regresa.

Vsekakor je dobro razmisliti o možnostih, prednostih in slabostih, ki jih morda lahko imamo v primeru sporazumne odpovedi. Ta je sicer veliko lažja, če le imamo zagotovljeno novo zaposlitev in se tako zaposlitev nadaljuje, le pri drugem delodajalcu.

Običajno je delodajalcem sporazumna odpoved najboljša rešitev, za delavca pa zagotovo malo manj. Vsekakor pa je odvisno od dogovora med delodajalcem in zaposlenim, finančnega stanja tako podjetja, kakor delavca ter bodočih zaposlitev, če te so.

Kot odrasli ljudje se seveda z delodajalcem poskušamo dogovoriti tako, da bi ustrezalo obema. Odvisno od delodajalca, vedno žal ni tako in dobimo lahko odpoved iz drugih razlogov. Če pa najdemo skupno besedo in skupne dogovore, pa lahko pogodbo vedno prekinemo sporazumno. Pri tem pa upoštevamo morebitne slabosti in pomanjkljivosti sporazumne odpovedi, predvsem, če smo zaposleni, delodajalec jih pri tej pogodbi skorajda nima.